Predstavitev novele zakona ZZZDR pred parlamentom
August 20, 2016|Posted in: Novice in arhiv dogodkov
2. 6. 2016 sta Metka Zevnik in Franc Donko kot predlagatelja in v imenu Gibanja z družine in otroke.si v Državni zbor vložila Spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kratko Novela ZZZDR). Predsednik DZ je kot datum začetka zbiranja podpisov določil 1. september 2016. Za obravnavo Novele zakona potrebujemo 5000 podpisov.
Predlog upošteva tudi stališča Glas starih staršev – možnost posvojitve vnukov, pomen razširjene družine, voljo starih staršev v primerih kot poteka pri koroških otrocih, odprava pomanjkljivosti v primeru skrbništva oz. rejništva kot se dogajajo v zadnjem času.
Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
Cilji
Cilj predlaganega zakona je varstvo otrokovih koristi. Zaradi otrokove koristi je treba določiti, da se staršem, ki so zaradi storitve kaznivega dejanja hujših telesnih poškodb, uboja ali umora zakonca, oziroma partnerja, svojega otroka ali starih staršev svojega otroka, nemudoma odvzame roditeljska pravica.
Treba je urediti tudi možnost, da lahko stari starši prevzamejo skrb za otroka v primeru, da otrok ostane brez staršev ter, da lahko stari starši posvojijo vnuka ali vnukinjo, če to ne nasprotuje načelu koristi za otroka.
Prav tako je potrebno zagotoviti upoštevanje poslednje volje staršev, mnenj starih staršev ter iskanje največje koristi otroka, oziroma mladoletne osebe v primeru postavitve pod skrbništvo.
Cilj Predloga zakona je naposled večja skladnost s sprejetimi mednarodnimi konvencijami, zlasti Konvencijo o otrokovih pravicah, ki v 20. členu med drugim določa, naj bo pri preučevanju rešitev posebna pozornost posvečena zaželeni nepretrganosti otrokove vzgoje.
Načela
Predlog zakona temelji na načelu uresničevanja otrokove koristi, ki izhaja iz mednarodnih pogodb, ki se v RS uporabljajo neposredno in ustavnem načelu sorazmernosti.
Temeljno načelo Konvencije ZN o otrokovih pravicah določa, da je treba pri vseh dejavnostih in postopkih pred pristojnimi organi v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 24/03,69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13) v določbi 53. člena ureja, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere, v 54. členu ureja pravice in dolžnosti staršev, v določbah 56. člena ureja varstvo otrok. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Skladno s 15. členom Ustave RS je omejitev ustavnih pravic z zakonom dopustna le, če je nujna, primerna in sorazmerna v ožjem smislu. Sedaj veljavni zakon v prvem odstavku 136. člena prekomerno posega v družino in otrokovo korist, ker izključuje stare starše od možnosti posvojitve vnuka ali vnukinje, zato je predlagana rešitev tudi v skladu z načelom sorazmernosti.
Poglavitne rešitve
Predlog zakona v 1. členu določa, da je v luči varovanja otrokovih koristi v primeru storitve kaznivega dejanja hujših telesnih poškodb, umora zakonca ali katerega od ostalih navedenih družinskih članov, treba staršu odvzeti roditeljsko pravico.
Predlog zakona v 2. členu omogoča starim staršem posvojitev vnukov v primeru, da ti ostanejo brez staršev. Prepoved posvojitve pa še naprej velja za pravnuke in pravnukinje ter oddaljenejše potomce, ker se ne more pričakovati, da bi njihovi predniki zaradi starosti lahko opravljali dolžnosti posvojiteljev v (najboljšo) korist potomcev.
Predlog zakona v 3. členu predvideva, da center za socialno pri imenovanju skrbnika posebej upošteva tudi želje in predloge njegovih starih staršev, če je to v korist varovanca. Omogoča tudi, da upošteva poslednjo voljo enega ali obeh umrlih staršev, če je bila ta izražena v obliki notarskega zapisa ali na kak drugačen nedvoumen način. V primeru nesoglasij med centrom za socialno delo, varovancem, ki je zmožen izraziti svoje želje, ter starimi starši in drugimi bližnjimi sorodniki ter poslednjo voljo umrlih staršev pa določa, da o določitvi skrbnika odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pred sprejemom sodne odločbe lahko stranke s sklepom napoti tudi na obvezno mediacijo. S tem je na maksimalen možen način zavarovana možnost, da se med vsemi vpletenimi stranmi doseže soglasna rešitev, ki je v največjo otrokovo korist.
Predlog zakona 4. člen izrecno določa, da je mladoletniku potrebno postaviti skrbnika tudi v primeru, kadar je staršem odvzeta roditeljska pravica. To je potrebno z vida načela določnosti v pravu.
Predlagane rešitve ne posegajo v otrokove pravice in pravne koristi, ki izhajajo iz drugih določb veljavnega zakona ter v druge pravne institute in postopke, ki jih ureja veljavni zakon. Predlagane rešitve na sistemski ravni odpravljajo zgoraj predstavljene probleme, ki so se pokazali v zadnjih letih.
Leave a Reply
*